Skip to content
Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki logotip

Kazalo

Zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov

Zadnja sprememba:

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v EU določata Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in zakonodaja države, v kateri poteka raziskava, v Sloveniji je to Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Ko načrtujemo mednarodno raziskavo, se pozanimajmo o zakonodajnih posebnostih vključenih držav, v pomoč je lahko pregled v poglavju 5. Store Diversity in data protection učbenika CESSDA DMEG.

Uredba o varstvu osebnih podatkov je stopila v veljavo leta 2018 in velja za vse raziskave, ki potekajo na območju Evropskega gospodarskega prostora, vanj so poleg držav članic EU vključene tudi Islandija, Lihtenštajn in Norveška. Velja pa tudi za vse raziskovalce in raziskovalke zunaj tega prostora, ki obdelujejo podatke o državljankah in državljanih EU.

Osebni podatki

»Pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče določiti neposredno ali posredno, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika« (Splošna uredba o varstvu podatkov, 4. člen).

Posebne vrste osebnih podatkov

Med posebne vrste osebnih podatkov uvrščamo tiste, »ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genetskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo« (Splošna uredba o varstvu podatkov, 9. člen).

Zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov pa zavezuje tudi k skrbnemu ravnanju z osebnimi podatki o tretjih osebah, otrocih, umrlih, osebnih podatkih o odločitvah o kazenskih obsodbah ter o kaznovanjih za prekrške in drugo. O posebnih pogojih, določilih in morebitnih izjemah se moramo pozanimati v fazi priprave NRRP.

📌Primer: Ravnanje z občutljivimi podatki v družboslovju

V družboslovju je zbiranje osebnih podatkov pogosto, pomislimo samo na demografske podatke, s katerimi ugotavljamo starost, spol, izobrazbo, kraj bivanja udeležencev in udeleženk raziskave, in so nekateri stalnica v anketah. Pogosto pa zbiramo tudi posebne vrste podatkov, kot so politična mnenja, verska prepričanja, pripadnost etnični skupini.

Ker je v družboslovju arhiviranje podatkov in njihovo trajno skrbništvo že desetletja v veljavi, so uveljavljene tudi prakse skrbnega ravnanja z občutljivimi podatki, npr. podpora t. i. komisije za etična vprašanja, usposabljanja o anonimizaciji (glej učbenik CESSDA DMEG, poglavje Protect – Anonymisation) in področni repozitoriji, ki zagotavljajo različne režime dostopa do podatkov, npr. dostop za raziskovalne namene prek varne povezave ali v varni sobi (Vrste dostopa v ADP).

Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov

Obdelava osebnih podatkov pomeni »vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje« (Splošna uredba o varstvu podatkov, 4. člen).

Nadalje v 5. členu določa načela o obdelavi podatkov o ljudeh:

  1. zakonit, pravičen in pregleden postopek obdelave osebnih podatkov,
  2. omejitev namena oziroma ohranjanje prvotnega namena,
  3. najmanjši obseg podatkov,
  4. točnost podatkov,
  5. omejitev shranjevanja podatkov le na toliko časa, kot je potrebno
  6. za namene, za katere so bili zbrani,
  7. celovitost in zaupnost podatkov.

Posebni pogoji za arhiviranje in raziskovalne namene

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov dopušča nekatere izjeme za raziskovalne namene, npr.

  • 5. člen 1b: kjer na splošno velja, da naj bodo podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni, nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinsko-raziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni.
  • 5. člen 1e: na splošno velja, da so osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo. Toda osebni podatki se lahko shranjujejo za daljše obdobje, če bodo obdelani zgolj za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinsko-raziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), pri čemer je treba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe iz te uredbe, da se zaščitijo pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Kot izjeme za raziskovanje je treba omeniti še »pravico do pozabe« (17. člen, 3d) in »pravico do ugovora« (21. člen, 6).

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov in ZVOP-2 določata imenovanje, naloge in pristojnosti pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov. Raziskovalne organizacije so praviloma že imenovale osebe na to funkcijo, njihova naloga pa je med drugim, svetovanje zaposlenim, ki obdelujejo osebne podatke, ozaveščanje in usposabljanje osebja, vključenega v obdelavo, svetovanje glede ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov in spremljanje njenega izvajanja v skladu s členom. Več na spletni strani Pooblaščena oseba za varstvo podatkov po Splošni uredbi in ZVOP-2 Informacijskega pooblaščenca.