Obdelava osebnih podatkov

Zadnja sprememba: 19 junija, 2025

Prakse zaščite podatkov načrtujemo že v fazi priprave NRRP. Premisliti moramo o tem, kako ohraniti čim več informacij, ki so uporabne za našo raziskavo in nadaljnje raziskovalne namene ter hkrati poskrbeti za zadostno zaščito udeleženih. Pri tem nas naj vodi načelo odprte znanosti, ki pravi “odprti, kolikor je mogoče, in zaprti, kolikor je nujno”.

Anonimizacija

Anonimizacija je metoda, s katero izločimo vse posredne ali neposredne identifikatorje, ki bi lahko razkrili identiteto posameznika ali posameznice. Uporabimo lahko različne pristope, npr. nadomestitev, posplošitev, združitev, popačenje ali odstranitev podatkov. Proces je nepovraten, to pomeni, da oseb tudi v prihodnje ne bo mogoče prepoznati. Anonimizirani podatki posledično niso več predmet Uredbe o varstvu osebnih podatkov.

Orodja za anonimizacijo

• Amnesia Anonymization Tool – brezplačno (spletno in lokalno) orodje za kvantitativno anonimizacijo podatkov, razvito v okviru infrastrukture OpenAIRE. Orodje je osredotočeno na k-anonimnost in je enostaven za uporabo.
• ARX Data Anonymization Tool ​​​​– odprtokodno orodje za anonimiziranje kvantitativnih podatkov. Omogoča uporabo in prilagoditev več anonimizacijskih modelov (vključno z L-raznolikost in T-podobnost).
• sdcMicro – odprtokodni, R paket za anonimizacijo podatkov. Podpira oceno tveganja in več modelov anonimizacije ter vključuje grafični vmesnik.
• AXCrypt – programska oprema za šifriranje datotek ali paketov datotek in varno brisanje datotek po uporabi.
• µ-ARGUS – brezplačno orodje za anonimizacijo podatkov, ki temelji na programskem jeziku R in je namenjeno podpori statističnih analiz.
• QAMyData – brezplačno orodje UK Data Service, njegov primarni namen ni anonimizacija, vendar se je izkazalo za uporabno za preverjanje unikatnih vrednosti. Poleg tega ponuja več vrst pregledov kakovosti podatkov. (Vipavc Brvar in Čerče, 2024).

Pri načrtovanju anonimizacijskih postopkov je lahko v pomoč Vodič za anonimizacijo v kvalitativnem raziskovanju: besedilni podatki (Bezjak idr., 2025).

Psevdonimizacija podatkov

Psevdonimizacija je metoda, s katero zakrijemo vse posredne ali neposredne identifikatorje, ki bi lahko razkrili identiteto posameznikov ali posameznic. Vendar lahko osebe ponovno znova identificiramo, kar nam omogoči »ključ«, ki ga hranimo ločeno in z ukrepom pooblaščenega dostopa. Ta metoda se uporablja v primerih longitudinalnih raziskav, ko udeležence in udeleženke v raziskavo vključimo na več časovnih točkah.

Psevdonimizirani podatki so osebni podatki, zato jih je treba ustrezno zaščititi.

Omejitev dostopa do podatkov

Omejitev dostopa je metoda, s katero določimo, katere skupine bodo imele med raziskavo in v prihodnje dostop do podatkov. Metoda je uporabna, kadar z drugimi metodami ne moremo zagotoviti zaščite podatkov oziroma bi s tem podatki izgubili vrednost za namene preverjanja in za ponovno uporabo.

Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti sicer dopušča izjeme od popolnoma odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav in pravi, da »so dopustne v utemeljenih primerih, ko popolnoma odprt dostop preprečuje varstvo intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, varnost oseb ali države ali druge zakonske omejitve. Utemeljitev izjeme mora biti obrazložena v NRRP« (4. člen, 3. odstavek Uredbe).