Skip to content
Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki logotip

Kazalo

Podatkovni repozitoriji

Zadnja sprememba:

Podatkovni repozitorij omogoča shranjevanje in dostop do različnih vrst podatkov, npr. raziskovalnih, podatkov javnega sektorja, in pripadajoče dokumentacije. (Slovar odprte znanosti).

Zaupanja vredni repozitorij

Z razvojem je na voljo vse več podatkovnih storitev in infrastrukture, zato je za uporabniške skupnosti vse bolj pomembno, da znajo izbrati take, ki jim lahko zaupajo.

Zaupanja vreden je repozitorij, ki je namenjen shranjevanju, ohranjanju in dostopu do digitalnih objektov za daljše časovno obdobje ter je praviloma mednarodno certificiran ali vključen v uradne sezname (Slovar odprte znanosti).

V Sloveniji sta repozitorija ADP in Clarin pridobila CoreTrustSeal mednarodni certifikat zaupanja vrednega repozitorija. Si pa za ureditev področja prizadeva tudi ARIS, kjer so pripravili Merila za opredelitev zaupanja vrednih repozitorijev.

Repozitoriji, ki si prizadevajo, da bi bili zaupanja vredni, se lahko zgledujejo po načelih TRUST, v angleščini Transparency, Responsibility, User focus, Sustainability in Technology, in z njimi dokažejo skupnosti, ki ji želijo služiti, da so zanesljivi in sposobni trajno ravnati s podatki, za katere skrbijo. Lin idr. (2020) so na kratko predstavili namen in pomen načel TRUST.

Priporočilo 

Prioritetno gradivo objavimo v področnem ali tematskem, zaupanja vrednem repozitoriju. Če ne najdemo primernega, iščemo druge možnosti, npr. institucionalni ali splošni repozitorij. Pri tem so nam lahko v pomoč seznami repozitorijev, ki jih priporočajo nacionalni financerji (Merila za opredelitev zaupanja vrednih repozitorijev, ARIS) ali financerji Evropske unije (Update of the Study on the readiness of research data and literature repositories to facilitate compliance with the Open Science Horizon Europe MGA requirements).

Pravočasno načrtovanje in sprotno uresničevanje korakov v življenjskem krogu podatkov, je zagotovilo, da bomo v fazi objave podatkov lahko zadostili načelom FAIR. Ne glede na to, ali gradivo predajamo v področni, institucionalni, splošni, več-institucionalni repozitorij, pred predajo zagotovimo, da so:

  • izpolnjene pravne podlage in etični vidiki za deljenje gradiva,
  • ustrezno zaščiteni občutljivi podatki in da smo preprečili morebitno škodo,
  • razrešene avtorske pravice v povezavi z gradivom, ki ga želimo objaviti,
  • digitalni objekti v formatu, ki ga sprejema želeni repozitorij,
  • velikost oziroma obseg digitalnih objektov ne presegata zmogljivosti repozitorija,
  • izpolnjeni kriteriji celovitosti raziskave in kakovosti dokumentacije, ki se predaja v objavo.

Zadnji vidik morda ni relevanten za splošne in institucionalne repozitorije, saj ti ne preverjajo vsebine objavljenih digitalnih objektov. Področni podatkovni repozitoriji, ki preverjajo tudi ta kriterij, uporabnikom zagotavljajo večjo kakovost podatkovnih objav. Če se z navedenimi vidiki srečamo šele ob predaji v repozitorij, se lahko zgodi, da določeni pogoji za objavo ne bodo izpolnjeni in podatkovna objava ne bo mogoča.

Področni podatkovni repozitorij

Je repozitorij, ki je specializiran za shranjevanje in dostop do digitalnih objektov posebej opredeljenega znanstvenega področja. (Slovar odprte znanosti)

Prednosti področnih podatkovnih repozitorijev:

  • imajo strokovnjake, specializirane za določene vrste podatkov, določene teme ali določena področja;
  • opravijo tehnični pregled gradiva, s katerim zagotovijo, da so podatki celoviti, da je opis celovit in da sta opisa med seboj skladna;
  • v vsebinskem pregledu se oceni metode zbiranja podatkov, verodostojnost podatkov in uporabljivost; nekateri nudijo tudi znanstveni pregled;
  • običajno so dobro poznani znotraj raziskovalne skupnosti, ki so ji namenjeni, so standardizirani in prijazni za rabo.

📌 Primeri

📌Področje delovanja: Arhiva družboslovnih podatkov (ADP)

Izvaja trajno skrbništvo za raziskovalne podatke, in z njimi povezane digitalne objekte, zanimive za družboslovne analize, s poudarkom na problemih, povezanih s slovensko družbo ali sicer pomembnih za slovensko družbo in družboslovje ne glede na geografske meje. Več o poslanstvu ADP.

📌Področje delovanja: Slovenske raziskovalne infrastrukture za jezikovne vire in tehnologije (CLARIN.SI)

Zagotavljanje zanesljivega arhiviranja in dostopa do jezikovnih virov, kot so korpusi, leksikoni, avdio- in videoposnetki, slovnice, jezikovni modeli itd. Več o repozitoriju CLARIN.SI.

📌Področje delovanja: BioModels

Ponuja dostop do matematičnih modelov bioloških sistemov, ki so utemeljeni na literaturi in shranjeni v standardnih formatih, kar zagotavlja njihovo uporabnost za nadaljnje analize in simulacije. Ponuja kurirane modele, ki so pogosto povezani z znanstvenimi objavami.

Institucionalni repozitorij

Je repozitorij, ki ga upravlja posamezna ustanova pod svojimi pogoji in na katerem sta omogočena shranjevanje ter dostop do digitalnih objektov raziskovalcev in drugih, ki raziskujejo pod okriljem te ustanove. (Slovar odprte znanosti)

Nekatere značilnosti:

  • služijo skupnostim svoje ustanove, npr. raziskovalcem določene univerze,
  • lahko sprejemajo podatke različnih disciplin,
  • njihov namen ni hraniti vseh podatkov, ki jih zberejo raziskovalci, temveč predvsem tiste, za katere ni primernejšega mesta in jih je treba hraniti zaradi politik financerja ali založnika, npr. ker so podlaga znanstvenemu članku (Bezjak, 2021).

📌 Primeri

📌RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani

V Repozitoriju Univerze v Ljubljani (RUL) hranijo in dajejo na voljo javnosti: pisna zaključna dela študija, publikacije zaposlenih na UL, publikacije, ki jih izdajajo članice UL, raziskovalne podatke in druge vrste rezultatov raziskav v digitalni obliki (programsko opremo, ki nastane v raziskavah, multimedijska gradiva, videoposnetke …), ki nastanejo v raziskavah UL.

📌DKUM – Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru

DKUM je institucionalni repozitorij Univerze v Mariboru in podpira odprti dostop do znanstvenoraziskovalnih, strokovnih in drugih del ter raziskovalnih podatkov, ki nastajajo na univerzi v procesih raziskovanja in izobraževanja.

RUP – Repozitorij Univerze na Primorskem

RUNG – Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Večinstitucionalni repozitorij

Je repozitorij, ki ga uporablja več organizacij.

📌Primer: DiROSS

Repozitorij raziskovalnih organizacij in samostojnih visokošolskih organizacij Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije. Namenjen je zaposlenim ter študentom tistih raziskovalnih ali visokošolskih izobraževalnih organizacij, ki nimajo institucionalnih repozitorijev in so člani konzorcija uporabnikov tega repozitorija.

Splošni repozitorij

Je repozitorij, ki omogoča shranjevanje in dostop do digitalnih objektov ter nima posebej opredeljenega znanstvenega področja ali institucije. (Slovar odprte znanosti)

Nekatere značilnosti:

  • objavljajo podatke z vseh področij,
  • namenjeni so heterogenim in majhnim oz. nišnim podatkom, ki ne sodijo v katerega od področnih repozitorijev,
  • storitev obsega hrambo, deljenje in registracijo podatkov, vendar ni nujno, da je zagotovljeno trajno skrbništvo,
  • ni tehničnega in znanstvenega pregleda podatkov in dokumentacije.
📌Zenodo

Lifely c.c., & Agricultural Institute of Slovenia. (2023). Nutrients in 19 samples of home-grown green beans (Version 1) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.10276446

📌Mendeley Data

Mihelic, Anze; Prislan, Kaja; Bernik, Igor (2022), “Cybercrime victimization in Slovenia”, Mendeley Data, V1, doi: 10.17632/5xh9x68b2x.1

📌DRYAD

Şapcı, Ali Osman Berk; Mirarab, Siavash (2024). Data from: Memory-bound k-mer selection for large and evolutionary diverse reference libraries [Dataset]. Dryad. https://doi.org/10.5061/dryad.0000000c2

📌Figshare

Cheng, Jun (2017). brain tumor dataset. figshare. Dataset. https://doi.org/10.6084/m9.figshare.1512427.v8

📌Harvard Dataverse

Bruno, J. (2023). U-Plume Training Data (Version V3) [Dataset]. Harvard Dataverse. https://doi.org/doi:10.7910/DVN/YFRQU4

📌Zbirke javnih podatkov in statistik
  • Eurostat (statistični podatki EU),
  • FAOSTAT (podatkovna platforma Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih),
  • IMF Data Portal (podatki Mednarodnega denarnega sklada o makroekonomskih indikatorjih, finančnih trgih in mednarodni trgovini),
  • Statista (globalna platforma za podatke in poslovno inteligenco z obsežno zbirko statistik, poročil in vpogledov o več kot 80.000 temah iz 22.500 virov v 170 panogah),
  • Statistični urad Republike Slovenije (statistični podatki Slovenije),
  • UNdata (zbirka podatkov Združenih narodov, ki vključuje statistike o demografiji, gospodarstvu, zdravstvu in okoljskih vprašanjih),
  • World Bank Open Data (globalni podatki o gospodarskem razvoju),
  • WTO Stats (podatki Svetovne trgovinske organizacije o globalni trgovini in gospodarskih trendih).

Več v poglavju 5. Raziskovalna infrastruktura v Spoznaj FAIR. Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji.

Pri dokončnem izboru med potencialnimi repozitoriji so lahko v pomoč vprašanja s seznama Kriteriji za izbor podatkovnega repozitorija (glej stran OBJAVA PODATKOV).

🕮 Dodatni viri