Osnovni pojmi

Je znanost, ki temelji na transparentnosti, sodelovanju in deljenju rezultatov znanstvenih raziskav v raziskovalni skupnosti in splošni javnosti (Slovar odprte znanosti). Odprta znanost vključuje deljenje publikacij, podatkov, programske kode, merskih instrumentov, protokolov, izobraževalnih gradiv in vseh drugih relevantnih virov, ki prispevajo k napredku v spoznanjih. S tem pa tudi k transparentnosti, demokratičnosti in večji vključenosti vseh (Open Science, UNESCO).

Je temeljito in po izbrani metodi načrtovano delo, s katerim se na podlagi zbranih dejstev ugotovijo nova dejstva, spoznanja, potrdijo stara ali razvijejo novi proizvodi (Slovar odprte znanosti).

Faze, po katerih se izvaja raziskava, od začetne ideje, preverjanja obstoječih rezultatov, načrtovanja poteka, ocene stroškov in potrebnih virov, izvedbe raziskave do objave raziskovalnih rezultatov (Slovar odprte znanosti).

Izsledki, ki so novo spoznanje ali potrditev starih spoznanj v procesu raziskovanja ter predstavljeni in shranjeni kot digitalni objekt, npr. znanstvene publikacije in druge vrste recenziranih publikacij, vključno z raziskovalnimi podatki in s programsko opremo (Slovar odprte znanosti).

So podatki, pridobljeni z različnimi metodami, ki služijo za spoznavanje, preverjanje ali potrditev hipotez in izpeljavo zaključkov, ki so nastali ali bili obdelani v raziskavi  (Slovar odprte znanosti).

»Podatki nastajajo z različnimi metodami, lahko so historični, enkratni, dinamični, so v različnih formatih, surovi ali obdelani. Lahko so numerični podatki, meritve, rezultati matematičnih in računalniških modelov, anketni podatki, intervjuji, dnevniški zapisi, delovna poročila, slike, grafi, risbe, besedilni podatki, besedilni korpus, pisna gradiva, statistični letopisi, popisi prebivalstva, bibliografske podatkovne zbirke, zvočni zapisi, videi, programska oprema, strojna oprema, aplikacije, spektri, senzogrami, lidarski podatki, herbariji, zbirke živali, vzorci tkiv idr.« (Bezjak idr., 2024: 76).

So faze, po katerih se raziskovalni podatki oblikujejo od začetne ideje do objave (Slovar odprte znanosti). Življenjski krog raziskovalnih podatkov je model, ki akterjem in akterkam v raziskovalni skupnosti pomaga razumeti in načrtovati skrbno ravnanje s podatki. Pri Konzorciju evropskih arhivov družboslovnih podatkov (CESSDA) so na podlagi življenjskega kroga podatkov pripravili obrazec Data Management Checklist (glej zavihek Adapt your DMP). Več v učbeniku CESSDA DMEG.

Opis raziskave je natančen in celovit opis postopka, v katerem nastane digitalni objekt, da je postopek mogoče tudi ponoviti (Slovar odprte znanosti). Podatkovni repozitoriji, v skladu s področnimi smernicami in metapodatkovnimi standardi, zagotavljajo obrazce za pripravo opisa.

So vsi dokumenti, ki nastanejo v življenjskem krogu raziskave (Slovar odprte znanosti), npr. obrazci in dovoljenja za deljenje gradiv, podatkovne datoteke in drugi digitalni objekti, ki so bili v pomoč pri izvedbi raziskave, npr. vzorci informacijskega dokumenta in soglasja udeležencev v raziskavi, vprašalnik ali drug instrument za zbiranje podatkov, protokol zbiranja podatkov, navodila za zbiranje podatkov, navodila za morebitne udeležence, formularji o poteku raziskave, morebitno promocijsko gradivo o raziskavi, raziskovalno poročilo in drugi raziskovalni rezultati, npr. publikacije, ki so nastale na podlagi podatkov in drugo gradivo. Več v poglavju 4. Dokumentiranje raziskovalnih rezultatov v Spoznaj FAIR. Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji.

So podatki o digitalnem objektu, ki na sistematičen način ponujajo informacije o tem objektu (Slovar odprte znanosti). Te informacije lahko opišejo format objekta ali vira, kje se nahaja in kakšne so pravice dostopa do njega, pa tudi druge relevantne vidike, kot so kakovost digitalnega objekta. Podatkovni repozitoriji uporabljajo metapodatkovne standarde, uveljavljene na njihovem področju. Več v poglavju 4.1 Metapodatki v Spoznaj FAIR. Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji.

Je nabor terminov, ki se uporabljajo za opis določenega področja ali teme (Slovar odprte znanosti). Primere nadzorovanih besednjakov v družboslovju najdemo na spletni strani CESSDA Vocabulary Service, npr. za Postopek vzorčenja so našteti in definirani različni pristopi, na voljo v trinajstih jezikih, vključno s slovenščino. Standarden nabor izrazov s področja biologije je npr. Taxonomy Database, ki ponuja znanstvena imena organizmov, ki se dosledno uporabljajo v bioloških podatkih.

Ontologija je formalna predstavitev znanja, namenjena opisu odnosov med predmeti ali pojmi na določenem področju. Omogoča sledenje povezavam med idejami ter podpira strukturirano in standardizirano razumevanje kompleksnih vsebin. Skoraj vse ontologije vključujejo štiri ključne značilnosti:

• uporabo standardnih identifikatorjev za razrede in relacije, ki predstavljajo pojave znotraj domene,
• vzpostavitev nadzorovanega besednjaka za izbrano področje,
• nabor metapodatkov, ki pojasnjujejo pomen razredov in relacij,
• ter strojno berljive aksiome in definicije, ki omogočajo računalniško obdelavo in analizo pomena teh pojmov in njihovih povezav.

Več o tezavrih, taksonomijah in ontologijah v Flint (2023).

Standard minimalnih informacij določa najmanjši nabor podatkov in metapodatkov, ki jih je treba zbrati, dokumentirati in objaviti o raziskovalnem postopku ali eksperimentu, da bi zagotovili njegovo razumljivost, ponovljivost in uporabljivost. Služi kot navodilo za dosledno zajemanje ključnih informacij, ki vplivajo na kakovost in interpretacijo rezultatov ter omogočajo interoperabilnost. Vključujejo lahko tehnične parametre, opisne metapodatke, podatke o kontekstu, uporabljenih metodah, instrumentih, postopkih in virih. Primere najdemo na fairsharing.org Minimum Information.

Je rezultat ustvarjalnega dela v digitalni obliki, npr. publikacije, podatki, programska oprema, umetniška, druga izvedena dela (Slovar odprte znanosti).

Digitalni objekti so poleg podatkovne datoteke lahko še druge datoteke, v katerih so informacije, ki pojasnjujejo podatke oz. procese, s katerimi smo jih pridobili oziroma ustvarili in obdelali. Na primer navodila za zbiranje podatkov, smernice za kodiranje podatkov, informacijski list za udeležence raziskave in podobno.

Je upravljanje digitalnih objektov skozi njihov življenjski krog, da se olajšajo njihovo trajno ohranjanje, dostopnost in uporabljivost (Slovar odprte znanosti).

Je določanje korakov in ustreznih ukrepov, po katerih bodo raziskovalni podatki zbrani, hranjeni, dokumentirani in ustrezno obdelani v času raziskave ter objavljeni v izbranem repozitoriju (Slovar odprte znanosti).

Načela FAIR spodbujajo, da morajo biti digitalni objekti opremljeni tako, da bodo ljudje in stroji razumeli njihovo vsebino ter vedeli, kako z njimi postopati. Načela morajo v svoje raziskovalne aktivnosti vključiti prav vsi akterji in akterke.

Je urejanje podatkov in metapodatkov na način, da digitalni objekt ustreza načelom FAIR (Slovar odprte znanosti). Večino zahtev za uresničevanje najdljivosti in dostopnosti je mogoče doseči na ravni metapodatkov. Interoperabilnost in uporabljivost zahtevata več naporov na ravni podatkov (FAIRification Process). Več v poglavju 4.3 Skladnost raziskovalnih rezultatov z načeli FAIR v Spoznaj FAIR. Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji.

Načela CARE nas ozaveščajo o tem, da morajo podatki služiti kolektivni koristi (ang. Collective benefit), manjšine morajo nad njimi imeti pravico nadzora (angl. Authority to control), ter da morajo obdelovalci z njimi ravnati odgovorno (angl. Responsibility) in etično (angl. Ethics). Uporaba načel CARE se priporoča povsod, kjer lahko raziskave vplivajo na ljudi in njihove skupnosti (Bezjak in Masten, 2021).

Načela TRUST med zaupanja vrednimi repozitoriji promovirajo transparentnost (angl. Transparency), odgovornost, (angl. Responsibility), osredotočenost na uporabnika (angl. User focus), trajnost (angl. Sustainability) in tehnološkost (angl. Technology). Njihov namen je zagotoviti skupen okvir za izvajanje najboljših praks na področju digitalnega skrbništva (Lin idr., 2021).

Načela ALCOA+ so nastala na področju farmacevtske in medicinske regulative, a so uporabna tudi na drugih področjih. Poudarjajo dobro prakso dokumentiranja (angl. good documentation practice) kot del dobre laboratorijske prakse (angl. good laboratory practice) in dobre proizvodne prakse (angl. good manufacturing practice) in so lahko uporabna tudi na drugih področjih. Promovirajo pet osnovnih načel integritete podatkov: dodeljivo (angl. Attributable), berljivo (angl. Legible), posodobljeno (angl. Contemporaneous), izvirno (angl. Original), točno (angl. Accurate), z znakom “+” so osnovnim načelom pripisana še štiri dodatna načela, po katerih naj bodo podatki: popolni (angl. Complete), dosledni (angl. Consistent), trajni (angl. Enduring) in razpoložljivi (angl. Available).