Organiziranje in dokumentiranje podatkov

Zadnja sprememba: 10 junija, 2025

Dobra organizacija podatkov je ključna za učinkovit potek raziskovalnega dela, uspešno sodelovanje in uporabljivost podatkov. Strukturiran pristop k organizaciji podatkov zagotavlja boljšo preglednost in zmanjšuje tveganje za napake. Organizacija vključuje oblikovanje jasnih imen datotek, uporabo ustreznih formatov datotek, vzdrževanje nadzora nad različicami in oblikovanje logične strukture map. Pripravili smo nabor ključnih smernic za uspešno organizacijo podatkov.

📚Koraki za organizacijo podatkov

1. Vzpostavitev logične strukture map in datotek
2. Sistem za dosledno poimenovanje datotek in map
3. Uporaba enoličnih identifikatorjev
4. Dokumentacija in metapodatki
5. Različice datotek in varnostne kopije
6. Ustvarjanje in vzdrževanje doslednosti

📚Orodja za ravnanje s podatki

📌Primer organiziranja in dokumentiranja podatkov

📝 Izpolni svoj NRRP

🕮 Dodatni viri

• Ravnanje s podatki in organizacija podatkov
  • Hart, E. M. idr. (2016). Ten simple rules for digital data storage. PLOS Computational Biology, 12(10), e1005097
  • Hertz, M. I. in McNeill, A. S. (2024). Eleven quick tips for properly handling tabular data. PLOS Computational Biology, 20(11), e1012604.
  • Hoehndorf, R. idr. (2015). The role of ontologies in biological and biomedical research: a functional perspective. Briefings in Bioinformatics, 16(6):1069-80.
  • Kazic, T. (2015). Ten simple rules for experiments’ provenance. PLOS Computational Biology, 11(10), e1004384.
  • Lin, S. idr. (2020). Ten quick tips for making things findable. PLOS Computational Biology, 16(12), e1008469.
  • Petek, M. idr (2021). Standardizacija in upravljanje z odprtimi podatki v biotehnoloških raziskavah. Časopis za kritiko znanosti, vol. 49, 2021, pp. 160–69.
  • Petek, M. in Baebler, Š. (2022). Manage life science research data with pISA-tree
• Odprta programska oprema in odprta koda
  • Bezjak, S. idr. (2024). 7.2 Odprta programska oprema in odprta koda v raziskavah. V Spoznaj FAIR. Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji (str. 82–85). Založba Univerze na Primorskem.
  • Conte, M. L. idr. (2024). Ten simple rules to make computable knowledge shareable and reusable. PLOS Computational Biology, 20(6), e1012179.
  • Perez-Riverol, Y. idr. (2016). Ten simple rules for taking advantage of git and github. PLOS Computational Biology, 12(7), e1004947.
  • Rule, A. idr. (2019). Ten simple rules for writing and sharing computational analyses in Jupyter Notebooks. PLOS Computational Biology, 15(7), e1007007.
• Elektronski laboratorijski dnevniki
  • Harvard Longwood Medical Area Research Data Management Working Group (2021). Electronic Lab Notebook Comparison Matrix
  • Higgins, S. G. idr. (2022). Considerations for implementing electronic laboratory notebooks in an academic research environment. Nature Protocols, 17(2), 179–189.
  • Hren, M. in Suhadolnik, L. (2024). Elektronski laboratorijski dnevniki [Video posnetek predavanja].
  • Vandendorpe, J. idr. (2024). Ten simple rules for implementing electronic lab notebooks (Elns). PLOS Computational Biology, 20(6), e1012170.