Zadnja sprememba:
Na tej strani
ToggleV fazi načrtovanja raziskave preverimo, ali podatki, ki jih potrebujemo za raziskavo že obstajajo in jih je mogoče ponovno uporabiti. Med iskanjem podatkov spoznamo uporabljene metodologije, merske instrumente, programske kode in druga orodja in digitalne objekte, ki so potencialno uporabni za našo raziskavo. S tem se izognemo podvajanju že opravljenega dela in prihranimo finančne vire, kar je eden od ciljev financerjev javnih raziskav.
V procesu načrtovanja raziskave:
Razmislimo o tem, kakšne podatke iščemo
Raziskovalna tema: Vpliv podnebnih podatkov in podatkov o kakovosti zraka na odgovore v intervjujih.
Raziskovalno vprašanje: Ali kazalniki, povezani s podnebnimi spremembami ali lokalnim onesnaženjem zraka, vplivajo na odnos do podnebnih sprememb in ali vplivajo na kazalnike družbene blaginje?
Podatki:
Lociramo ustrezen podatkovni vir
V iskalnik Kataloga podatkov Konzorcija evropskih arhivov družboslovnih podatkov (CESSDA CDC) vnesemo iskalni termin »Climate change« in še naslednjega »Environment changes«. Pri izbiri terminov si pomagamo s tezavrom ELSST.
V razvidu repozitorijev re3data.org poiščemo morebitne druge repozitorije s področja družboslovja, ki niso vključeni v katalog konzorcija CESSDA in večje raziskave s področja družboslovja, ki imajo samostojne raziskovalne infrastrukture, npr. Evropska družboslovna raziskava (ESS).
Rezultat pregleda so trije podatkovni viri: ESS za javnomnenjske podatke, Evropska agencija za okolje za podatke okolja, Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi znotraj Copernicus za podnebne podatke.
Izberemo podatkovne vire
Podatkovni vir bo običajno vključeval več raziskav iz različnih raziskovalnih obdobij.
V primeru ESS izberemo raziskavo iz leta 2016, saj ta proučuje stališča do podnebnih sprememb.
Evropska Agencija za okolje (EEA) nudi informacije o Evropskem indeksu kakovosti zraka (AIQ) od leta 1940 do aktualnega stanja.
Uporabili bomo še bazo ERA5, ki vključuje podnebne podatke Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi.
Preverimo pogoje dostopa in uporabe
Ugotovimo, ali do podatkov lahko dostopamo in za kakšne namene jih smemo uporabiti.
Če je repozitorij že v re3data.org, bodo pogoji dostopa do podatkov vpisani v razdelek »Terms«. Primer za ESS. Pri pregledu vsebine ugotovimo, da so podatki in dokumentacija raziskave ESS dostopni pod licenco CC BY-NC-SA 4.0. To pomeni, da podatke lahko uporabimo, vendar ne za komercialne namene, in da bomo rezultate morali deliti pod enakimi pogoji. Podobno preverimo za druga dva podatkovna vira.
Navodila za uporabo podatkov Copernicus in licenca uporabe.
Ocenimo kakovost izbranih podatkov in spremnega gradiva
Pregledamo metapodatkovne opise in ugotovimo, da so podatke zbirale priznane raziskovalne organizacije ter da metodologija zbiranja ustreza našim kriterijem kakovosti. Opravimo tudi pregled dokumentacije in podatkov, da se seznanimo z vsebino, obsegom in kakovostjo. Preverimo uporabnost podatkov tako, da npr. izvedemo osnovne frekvence. Ocenimo, ali smo usposobljeni za delo s podatki in ali imamo potrebna orodja za njihovo obdelavo. Preverimo tudi informacije o citiranju gradiv.
Projekt je bil predstavljen na Dnevih odprte znanosti, leta 2023 ter podrobneje opisan v člankih Climate Neutral and Smart Cities, combining data about city people and their physical environment in Climate and Air Quality Indices for the European Social Survey.
Več o iskanju podatkov s področja družboslovja v poglavju 7. Discover učbenika CESSDA DMEG.
V naravoslovju in vedah o življenju se podatki večinoma iščejo v zaupanja vrednih področnih repozitorijih in odprto dostopnih publikacijah, ki zagotavljajo povezave do surovih podatkov, obsežne metapodatke in trajne identifikatorje za zagotavljanje trajnega dostopa. Eksperimentalni načrt mora biti pregleden in mora jasno navajati velikost vzorca. Dodatni nabori podatkov, kot so obdelani podatki in/ali končne analize, morajo biti skrbno anotirani, opremljeni s podrobnimi protokoli in shranjeni v odprtih formatih, da se omogoči ponovljivost znanstvene raziskave. Vsi postopki, vključno z razvojem računalniških modelov in delotokov, morajo biti temeljito opisani in javno dostopni.
To vključuje deljenje izvorne kode na platformah, kot je npr. GitHub, skupaj z informacijami o platformi, različici, licenci, začetnimi parametri in minimalnimi vhodnimi in izhodnimi podatki (angl. minimal reproducible example). Podatki, ki nimajo ustrezne dokumentacije ali vsebujejo pomanjkljive elemente, veljajo za neverodostojne in jih je treba obravnavati previdno ali izključiti iz raziskave.
Primer iskanja podatkov
Za raziskavo različic virusa, ki povzroča COVID-19, potrebujemo zaupanja vreden repozitorij, ki vsebuje nukleotidna zaporedja. Sequence Read Archive (SRA) repozitorij nukleotidnih zaporedij, ki je na seznamu ARIS zaupanja vrednih repozitorijev in re3data.org registru repozitorijev, ponuja nukleotidna zaporedja in podatke sekvenciranja kot so RNA-Seq, ChIP-Seq, 16S rRNA. SRA iskalnik ponuja grafični vmesnik za grajenje poizvedb in dodatne filtre npr. glede na biološki vir podatkov, tip in format podatkov in platformo sekvenciranja.


Našteti vzorci kot rezultat poizvedbe so povezani z vsemi ustreznimi vzorci iz t. i. bioprojekta, ki je opremljen s surovimi podatki in obsežnimi metapodatki za celoten projekt (avtor, eksperimentalni načrt, soglasja, metode zbiranja, nastavitev naprave za sekvenciranje itn.) in vsak posamezen vzorec.
Primer iskanja kode
Za iskanje knjižnice/paketov za risanje t. i. angl. heatmap uporabimo GitHub https://github.com/search in filter za želeni programski jezik (npr. R). Za hitro izbiro lahko sortiramo po priljubljenosti (angl. most stars).
Kriteriji za izbiro knjižnice/paketov so:
Za R in Python knjižnice/pakete je zaželeno, da so na voljo tudi na Bioconductor-u ali CRAN-u, o.z. PyPI-u.
Več informacij o ponovni uporabi podatkov najdemo na RDMkit – Reusing Data in RDMkit – Existing Data. Pri ocenjevanju nabora podatkov se priporoča tudi uporaba platform, kot sta Retraction Watch in PubPeer, na katerih je moč najti informacije o pomanjkljivostih nekaterih raziskav/podatkov.