Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki
Spletni priročnik je nastal s ciljem, da bi služil kot podpora raziskovalkam in raziskovalcem z različnih znanstvenih področij, ki se srečujejo z načrtovanjem ravnanja z raziskovalnimi podatki. Želimo si, da bi prvi priročnik v slovenskem jeziku, v celoti posvečen tej temi, pomagal v raziskovalni skupnosti zastavljati prava vprašanja in ponudil koristne odgovore.
Priročnik nudi osnovne informacije in praktične usmeritve za ravnanje z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli odprte znanosti. Vsebuje ključne korake za ravnanje s podatki v vseh fazah raziskovalnega procesa.
Slika na desni strani predstavlja življenjski krog podatkov, s katerim si pomagamo pri načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki. Prvi korak načrtovanja je vedno iskanje podatkov in preverba, ali so podatki in z njimi povezana gradiva, npr. vprašalnik ali programska koda, že na voljo in nam jih ni treba ustvarjati na novo. Zadnji korak je vedno objava podatkov, s katero uresničimo načela FAIR in prispevamo k odprti znanosti. K življenjskemu krogu podatkov se lahko vračamo vedno znova, ko izpopolnjujemo načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki in se soočamo z izzivi. Pri izpolnjevanju načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki, ki ga zahteva vse več financerjev, je v pomoč poglavje Izpolni svoj NRRP, v katerem so strnjeno predstavljene ključne teme in možni odgovori.
Predlagamo, da preučite vsebino spletnega priročnika, po potrebi pa se za nasvet glede uporabe različnih orodij in storitev v povezavi z načrtovanjem ravnanja z raziskovalnimi podatki obrnete na podatkovne strokovnjakinje in strokovnjake v svoji raziskovalni organizaciji in v podatkovnih repozitorijih.
Iskanje podatkov
Vključuje identifikacijo relevantnih podatkovnih virov v podatkovnih repozitorijih, podatkovnih katalogih, knjižnicah, arhivih in drugih zbirkah, oceno kakovosti in uporabnosti razpoložljivih podatkov za ponovno uporabo, preverjanje pogojev uporabe (dostopnost in morebitne omejitve) in zadostnosti informacij za citiranje podatkov.
Zbiranje oziroma ustvarjanje podatkov
Aktivnosti te faze so upravičene, kadar sekundarnih podatkov ni ali ne zadoščajo za preverjanje postavljenih hipotez. Pred zbiranjem premislimo etične in zakonske okvire, načrtujemo metodologijo, vzorčenje oz. izbor, vrste in oblike podatkov ter proces zbiranja oz. ustvarjanja podatkov.
Organiziranje in dokumentiranje
Pomeni določitev sistema in standardov za delo s podatki in spremne dokumentacije, npr. sistem strukturiranja in poimenovanja map in datotek ter sledenje različic dokumentov, ki so v pomoč pri večji preglednosti, preprečitvi in odpravi morebitnih napak.
Obdelava podatkov
Vključuje pripravo podatkov za analizo, pregled in preverjanje kakovosti podatkov ter uporabo različnih metod in/ali analitičnih orodij za odkrivanje novih informacij ali znanja v pridobljenih podatkih.
Ohranjanje podatkov
Se nanaša na shranjevanje/hrambo podatkov med raziskovanjem, izdelavo varnostnih preslikav in druge aktivnosti, ki preprečujejo izgubo podatkov in spremne dokumentacije, potrebne za razumevanje postopkov in vsebine dela.
Zaščita podatkov
So aktivnosti za preprečitev razkritja informacij, ki so zaupne, občutljive oz. zanje veljajo omejitve, ter na splošno izvajanje politik varovanja zasebnosti, skladnosti s področno zakonodajo in določili o uporabi gradiva.
Objava podatkov
Pomeni izbor repozitorija ali druge storitve za arhiviranje in objavo podatkov, pri čemer je pomembno, da rešitev zagotavlja trajno dostopnost in uporabljivost podatkov ter ustrezno citiranje. Kadar podatki iz upravičenih razlogov ne morejo biti dostopni, morajo biti dostopni vsaj metapodatki in opisan postopek, kako lahko pridemo do zaščitenih podatkov.
Nekateri izbrani pojmi iz Slovarja odprte znanosti in načela, sprejeta v raziskovalnih skupnostih
Terminološki slovar odprte znanosti s slovenskimi iztočnicami, definicijami ter angleškimi ustrezniki
Infrastruktura in dokumentacija, ki omogočata shranjevanje in dostop do različnih vrst podatkov
Spletna aplikacija za ustvarjanje in upravljanje načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki za projekte
Načela za digitalne objekte v odprti znanosti: najdljivost, dostopnost, interoperabilnost, uporabljivost
Načela, nastala v manjšinskih skupnostih: kolektivna korist, pravica nadzora, odgovornost, etičnost
Načela za repozitorije: transparentnost, odgovornost, osredotočenost na uporabnika, trajnost, tehnološkost
Financerji
